|
Poslovnik Lovske družine Rače, v pdf obliki, si lahko snamete tukaj: Poslovnik lovske družine Rače
Na osnovi določil Statuta Lovske družine Rače je Občni zbor LD Rače dne 11. 4. 2015 sprejel
Poslovnik lovske družine Rače.
1. člen
Poslovnik lovske družine je interni akt, ki na osnovi določil Statuta Lovske družine Rače (v nadaljevanju statut LD), veljavne lovske zakonodaje in Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, podrobneje ureja naslednja področja delovanja LD:
• opis lovišča;
• pripravništvo;
• pravice in dolžnosti članov;
• pravice in dolžnosti funkcionarjev;
• naloge komisij v LD;
• lovsko strelstvo;
• izvajanje lova;
• lovni turizem;
• izobraževanje članov.
2. člen
Lovišče LD Rače obsega katastrske občine: Orehova vas (delno), Hotinja vas (delno), Slivnica (delno), Skoke, Rače, Podova, Gorica (delno), Sp. Polskava (delno), Ješenca (delno), in Stražgonjca (delno), v skupni izmeri 3.962 ha zemljišča od tega 3.505 ha lovne površine in 457 ha ne lovne površine. Novo stanje površin lovišča po digitalizaciji meja na dan 15. 9. 2004, številka odločbe 0212/2004, ki jo je izdal Zavod za gozdove Republike Slovenije OE Maribor, odsek za gozdne živali, znaša v skupni izmeri 3.962 ha zemljišča, od tega 457 ha ne lovne površine.
3. člen
Meja lovišča LD Rače na zahodu sega do železniške proge Maribor - Ljubljana, na severu do tromeje LD Hoče in Pobrežje-Miklavž. Na severu poteka čez južni del gramozne jame, travnato površino Letališča Maribor, kje se pri mizarstvu Mom priključi na asfaltno cesto Rogoza - Dobrovce in poteka po njej do križišča z makadamsko cesto Skoke - Miklavž, do lokalne ceste Miklavž - Dobrovci. Od tam proti jugu 500 m po cesti do križišča s poljsko cesto, ki vodi do kanala HE Zlatoličje. Od tam meja poteka po sredini kanala, mimo mostu do gozda Šajtl, kjer se usmeri ob robu gozda do mesta, kjer zavije cca. 80 m v globino gozda, pravokotno na lokalno cesto Miklavž -Marjeta na Dravskem polju, od tam pa po Marješkem gozdu za vasjo Dravski dvor, do gramozne jame v Račah. Od tu poteka po gozdni cesti Marješkega gozda in za vasjo Brunšvik prečka lokalno cesto proti Marjeti na Dravskem polju, do tromeje LD Starše in Cirkovce, kjer se meja usmeri proti zahodu, prečka lokalno cesto Brunšvik - Starošince in poteka po poljski poti za Starošince, kjer zavije v smeri jugo-zahod. Po 200 m se spet usmeri proti zahodu, kjer pri zapuščeni gramozni jami prečka lokalno cesto Rače - Cirkovce in zavije proti Stražgonjci. Meja z LD Cirkovce poteka skozi vas Stražgonjca do potoka Črnec, in po potoku, kjer cca. 400 m pred mostom zavije proti zahodu do železniške proge Maribor - Ljubljana.
4. člen
Lovišče LD je notranje razdeljeno na pet (5) lovskih revirjev:
• I. Revir: hotinjsko - slivniški
• II. Revir: Skoke
• III. Revir: Ob kanalu
• IV. Revir: Brunšvik - Podova
• V. Revir: Grajevnik
Sestavni del Poslovnika je pregledna karta lovišča z vrisanimi mejami lovskih revirjev.
Oseba, ki še ni opravila lovskega izpita postane s sprejemom v članstvo LD lovski pripravnik. Pripravniški staž traja največ tri (3) leta. Če pripravnik ne opravi lovskega izpita v treh letih od včlanitve, mu članstvo preneha s črtanjem, kar ugotovi UO s sklepom.
Najkasneje v roku 30 dni od sprejema v članstvo določi UO lovskemu pripravniku mentorja in pomočnika mentorja. Pripravnik prejme program pripravniškega dela in interne akte.
Lovski pripravnik je skladno z določili Statuta LD enakopraven član z vsemi pravicami in dolžnostmi, vendar z omejenimi pravicami pri izvajanju lova. Lovski pripravnik sme loviti v spremstvu mentorja ali lovca, ki ima lovski izpit, divjad pa upleniti šele, ko je opravil preizkus znanja o ravnanju z lovskim orožjem.
6. člen
V času pripravniškega staža ima lovski pripravnik pri izvajanju lova na visoko divjad z mentorjem ali pomočnikom pravico loviti in upleniti naslednjo divjad:
• največ enega srnjaka lanščaka
• najmanj enega srninega mladiča
Ostalih vrst in kategorij divjadi visokega lova lovski pripravnik ne sme loviti. Pri lovu na malo divjad in male zveri ima lovski pripravnik enake pravice kot ostali člani LD. Lovski pripravnik pa mora v času pripravništva upleniti, kot pogoj za opravljanje praktičnega dela lovskega izpita, najmanj eno žival visokega lova.
7. člen
Minimalni obseg nalog iz programa praktičnega dela lovskega pripravnika v lovišču obsega 120 delovnih ur, ki jih mora opraviti kot pogoj za opravljanje izpita iz praktičnih znanj v LD. Obseg teh del izkaže lovski pripravnik s podpisano evidenco opravljenih ur v dnevniku lovskega pripravnika, ki ga je overil njegov mentor.
8. člen
Lovski pripravnik mora opraviti izpit praktičnih znanj po enem letu članstva v LD. Pravočasno in uspešno opravljen izpit iz praktičnih znanj je pogoj za prijavo pripravnika na tečaj za opravljanje izpita iz teoretičnih znanj.
9. člen
Poleg praktičnega dela v lovišču mora pripravnik opraviti tudi naloge določene s splošnim delom programa praktičnega dela lovskega izpita. Uspešno opravljene naloge iz splošnega dela dokaže pripravnik z vpisom v svoj dnevnik, v katerega te naloge sproti vpisuje. Pripravnikov dnevnik potrjujejo vodje posameznih aktivnosti, prireditev in del, ki se jih pripravnik udeleži.
10. člen
Lovski pripravnik se je dolžan pri mentorju in pri revirnih vodjih osebno angažirati glede obveznosti iz programa pripravništva in obveznosti drugih nalog v lovišču društvenih obveznosti. Obvezno se mora udeleževati občnih zborov, posvetov ter 70 % skupnih lovov v LD.
Če pripravnik zanemarja delovne naloge iz programa lovskega izpita in v prvem letu brez opravičljivih razlogov ne opravi predvidenih obveznosti, se mu lahko prekine pripravniški staž in se ga po sklepu UO črta iz članstva v LD.
Izjemoma lahko UO lovskemu pripravniku podaljša rok za opravljanje praktičnega dela lovskega izpita, če ta iz utemeljenih razlogov (npr. dolgotrajna bolezen) ni opravil nalog v roku iz 7. člena, vendar največ za eno koledarsko leto.
Opravljanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita se začne na podlagi predloga mentorja pod pogojem, da je lovski pripravnik uspešno opravil vse delovne obveznosti.
Nepravilno izpolnjen dnevnik lovskega pripravnika je mentor dolžan zavrniti.
11. člen
Izpit iz praktičnih znanj v LD opravlja lovski pripravnik pred izpitno komisijo, ki jo imenuje UO in je sestavljena iz treh članov LD.
Lovski pripravnik na praktičnem delu izpita odgovarja na 10 vprašanj iz seznama vprašanj za praktični del izpita, ki je priloga programa praktičnega dela lovskega izpita, vprašanja pa se določijo z žrebom.
Za uspešno opravljen praktični del lovskega izpita mora pripravnik zadovoljivo odgovoriti na več kot polovico vprašanj.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
12. člen
1. Izvajanje lova:
• Da se udeležujejo posamičnih, skupnih in skupinskih lovov,
• Da lovijo skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi, določili internih aktov LD, letnim načrtom lovišča ter skladno s sklepi organov LD, OZUL, LZM in LZS,
• Da lovijo na lovsko pravičen način in pri tem upoštevajo določila Etičnega kodeksa slovenskih lovcev,
• Da lovijo le s preizkušenim orožjem,
• Da izvajajo lov s predpisanim lovskim orožjem in predpisanimi naboji,
• Da pri izvajanju lova uporabljajo rodovniške lovske pse z uspešno opravljenim preizkusom za delo v lovišču,
• Da se po vsakem strelu na veliko parkljasto divjad, ki ni padla v ognju, opravi pravilen in temeljiti kontrolni pregled nastrela,
• Da vsak zgrešen strel na visoko parkljasto divjad še isti dan prijavijo vodji revirja, če strel zgreši revirni vodja obvesti gospodarja ter strelec zgrešeni strel takoj vpiše v knjigo zgrešenih strelov,
• Da vsako uplenjeno divjad čim prej in primerno očiščeno oddajo pregledniku LD v pregled in jo oddajo v hladilnico divjadi,
• Da vsako leto pravočasno do določenega roka predložijo v oceno primerno urejeno in očiščene trofeje ter spodnje levo čeljust od uplenjene srnjadi, jelenjadi in divjega prašiča,
• Da ponovno opravijo preizkus puške z risano cevjo pred strelsko komisijo po treh (3) zgrešenih zaporednih strelih na divjad.
2. Izvajanje drugih nalog iz letnega načrta:
• Da se udeležijo delovnih akcij in pri tem osebno opravijo obvezne delovne ure, ki so določene z načrtom del v življenjskem okolju divjadi,
• Da sodelujejo na ostalih skupnih akcijah v lovišču, zlasti pri varovanju okolja,
• Da v času lovopusta z občasnimi obhodi lovišča nadzirajo razmere v lovišču in s tem preprečujejo nezakonito izvajanje lova, oziroma kakršnokoli ogrožanje divjadi in drugih prosto živečih živali,
• Da enkrat letno založijo dve solnici,
• Da izvajajo zimsko krmljenje male divjadi,
• Da se udeležijo skupnih akcij pri ugotavljanju stanja divjadi v lovišču (štetja srnjadi),
• Da se udeležijo akcij obnavljanja in vzdrževanja lovski remiz, lovskih prež in ostalih lovskih naprav,
• Da vzdržujejo lovske preže, zadolžene po lovskih načrtih in so navedeno v lisjaku.
3. Društvena dejavnost:
• Da plačajo letno članarino po sklepu, ki ga določi UO,
• Da plačajo vse ostale obveznosti do LD najkasneje v roku 30 dni od sprejema obvestila, oziroma po sklepu UO,
• Da se udeležujejo lovskih predavanj, srečanj z drugimi LD ter drugih prireditev, ki ji organizira LD (čistilna akcija, popravilo lovskih objektov, lovska veselica, strelska tekma,…),
• Da sodelujejo pri izvedbi načrtovanih del v posameznem letu,
• Da so opravičeni do povračila potnih stroškov za naloge opravljene po odobrenem nalogu UO,
• Da se udeležujejo lovskih srečanj, OZ in svečanosti v lovski uniformi-kroju,
• Da izvajajo ostale zadolžitve po sklepih organov LD.
13. člen
UO na predlog gospodarske komisije enakomerno porazdeli člane LD po lovskih revirjih, v katerih so člani zadolženi za opravljanje gojitvenih del in varstvo narave. Zamenjavo članov med revirji na predlog gospodarja odobrava UO.
O oprostitvah obveznih dejavnosti članom LD izven te določbe odloča UO, vendar le v primeru ugotovljene trajne invalidnosti, dolgotrajne bolezni, daljše odsotnosti in na podlagi zdravniškega spričevala o nesposobnosti za opravljanje del predloženega, v 30 dneh po zaključenem zdravljenju.
Obveznosti do opravljanja gojitvenih in društvenih del so oproščeni vsi člani stari 65 let in več. Zaželeno je, da tudi ti člani v okviru svojih fizičnih in zdravstvenih sposobnosti sodelujejo pri opravljanju gojitvenih in društvenih del.
V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI FUNKCIONARJEV
Gospodar:
- razporeja, usmerja in nadzoruje delo članov skladno z letnim načrtom lovišča,
- vodi in nadzoruje delo lovskih čuvajev in revirnih vodij,
- v soglasju s starešino odreja ukrepe za izvrševanje plana odstrela,
- vodi evidenco o številčnosti in odvzemu divjadi iz lovišča,
- organizira in vodi biotehnična dela,
- skrbi za ukrepe pri preprečevanju škod po divjadi in na divjadi ter preprečevanju bolezni divjadi,
- organizira prodajo divjačine in lovski turizem,
- zamenjuje starešino v njegovi odsotnosti,
- ima pomočnika, ki si ga izbere sam
- sklicuje in vodi gospodarsko komisijo
- poroča upravnemu odboru.
- organizira, usklajuje in spremlja delovne akcije,
- pripravlja poročila in druge evidence o odstrelu divjadi,
- sodeluje s pristojnim lovsko-upravljavskim območjem,
- opravlja druge naloge s področja varstva in gojitve divjadi,
- opravlja druge naloge po navodilu UO in starešine,
- izdaja lovne dovolilnice in napotnice za uplenjeno divjad.
Tajnik:
- vodi evidenco o članih, izdanih članskih izkaznicah in pripravnikih,
- opravlja administrativne in tehnične naloge v zvezi s sklicem organov LD
- vodi zapisnike o sejah organov LD, UO in OZ,
- pripravlja letna in druga statistična poročila skupaj s posameznimi člani upravnega odbora,
- vodi prejeto in oddano pošto,
- poroča starešini in upravnemu odboru.
- vodi evidenco o sklenjenih sporazumih, dogovorih in pogodbah,
- opravlja druge naloge po navodilu UO in starešine.
Blagajnik:
- vodi blagajniško evidenco in sproti obvešča upravni odbor in starešino o neporavnanih finančnih obveznostih do LD in LD do drugih organov ali fizičnih oseb, v sodelovanju z računovodskim servisom,
- skrbi za pravočasno izdajanje računov in opominov v primeru neporavnanih obveznosti ter poroča upravnemu odboru,
- opravlja gotovinska plačila in izplačila,
- posreduje dokumentacijo knjigovodskemu servisu,
- poroča upravnemu odboru,
- skrbi za sestavo predloga finančnega načrta in poročila o finančnem poslovanju,
- odgovarja za finančno poslovanje in skrbi za finančni arhiv,
- z finančnimi sredstvi gospodari, kot dober gospodar
- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži upravni odbor in starešina
14. člen
GOSPODARSKO GOJITVENA KOMISIJA
Gospodarsko gojitveno komisijo sestavljajo gospodar, in vodje revirjev. Komisijo vodi gospodar LD. Člane gospodarske komisije potrdi Upravni odbor LD.
Naloge gospodarske gojitvene komisije so da:
• Pripravi osnutek letnega načrta lovišča,
• Opravi razdelitev potrjenega načrta odvzema divjadi po revirjih,
• Spremlja in analizira odstrel po revirjih in v lovišču,
• Predlaga komisijo za interno kategorizacijo trofej uplenjene divjadi v lovišču,
• Poskrbi za ocenitev trofeje in izda trofejne liste za divjad, ki so jo uplenili lovski gosti,
• Sodeluje pri pripravi letnega poročila gospodarja za Občni zbor.
15. člen
Strelsko komisijo vodi strelski referent in jo sestavlja pet članov. Člane komisije na predlog strelskega referenta potrdi Upravni odbor LD.
Naloge strelske komisije so:
• Priprava letnega programa strelskega usposabljanja članov,
• Organiziranje in izvedba letnega preizkusa pušk risanic,
• Organiziranje in izvedba družinskih tekem v lovskem streljanju,
• Vodenje evidence o opravljenih preizkusih nastrela pušk,
• Priprava predlogov in poročil za Upravni odbor in Občni zbor LD,
• Ostale naloge, ki spadajo v dejavnost strelstva,
• Vodi evidenco o porabljenem strelivu, glinastih golobih na vseh tekmovanjih in treningih,
• Skrbi za hranjenje in vzdrževanja strelskih naprav.
16. člen
KOMISIJA ZA OCENJEVANJE ŠKOD
Komisijo za ocenjevanje škod sestavljajo gospodar kot predsednik in dva člana ter področni revirni vodja. Člana komisije na predlog gospodarja imenuje Upravni odbor.
S pojmom škoda po divjadi razumemo škodo, ki jo povzroči divjad na kmetijskih površinah, pa tudi v gozdovih in na drugem premoženju občanov.
Nastalo škodo po divjadi mora oškodovanec čim prej prijaviti LD. Komisija prijavljeno škodo na terenu najkasneje v roku osmih dni oceni in sporazumno z oškodovancem določi čas in način odpravljanja posledic nastale škode. Komisija mora skrbeti za dobre odnose z oškodovanimi lastniki zemljišč in premoženja. V ta namen predlaga ustrezne ukrepe za čim hitrejšo rešitev škodnih primerov in odpravo škodnih posledic.
Vsako prijavljeno škodo komisija pregleda skupaj z oškodovancem na kraju samem ter na osnovi dejanskih ugotovitev sestavi poseben zapisnik o ocenitvi škode.
O ocenjeni škodi, skupaj s predlogom za sanacijo le-te, komisija poroča Upravnemu odboru LD. Upravni odbor odobri izplačilo odškodnine in sprejme druge potrebne ukrepe za sanacijo nastalih razmer ter preventivne ukrepe, s katerimi bi preprečili nastanek novih škod.
17. člen
Upravni odbor LD imenuje tričlansko inventurno komisijo. Člani inventurne komisije ne morejo biti starešina, gospodar, tajnik ali blagajnik LD.
Naloge inventurne komisije so:
• Vsakoletni popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v lasti LD po posameznih nahajališčih,
• Oštevilčenje in popis osnovnih sredstev, ki jih je LD kupila oziroma aktivirala med letom,
• Priprava predloga za odpis ter eventualno odprodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja,
• Izdelava letnega poročila o popisu najkasneje do konca januarja za preteklo leto,
• Ostale naloge po zadolžitvi UO LD.
18. člen
Revirne vodje potrjuje Upravni odbor na predlog gospodarja.
Najpomembnejše naloge revirnih vodij so:
• Priprava osnutka letnega načrta za revir, s predlogom načrta odvzema posameznih vrst divjadi in načrtovanimi deli v življenjskem okolju divjadi,
• Sodelovanje pri dokončni razdelitvi potrjenega letnega načrta odvzema divjadi po revirjih,
• Sodelovanje pri pripravi predloga za razdelitev lovcev po lovskih revirjih,
• Organiziranje notranjega nadzora v revirju,
• Organiziranje in vodenje izvedbe del v življenjskem okolju divjadi iz letnega načrta lovišča, ki odpadejo na posamezen revir,
• Priznavanje opravljenih ur posameznim članom ter vodenje evidence opravljenih del v revirju,
• Organiziranje načrtnega opazovanja in ugotavljanja stanja divjadi, vključno z ugotavljanjem pomladanske številčnosti,
• Spremljanje realizacije načrta odvzema divjadi v revirju in vodenje evidence prijavljenih zgrešenih strelov z risanico v revirju,
• Sodelovanje pri delu gospodarske komisije in pri ocenjevanju trofej,
• Vodenje evidence lovsko-tehničnih naprav v revirju in njihovega vzdrževanja,
• Prevzem nalog vodje lova na organiziranih skupnih lovih v revirju in prevzem vloge vodje lova na skupinskih lovih v revirju,
• Sodelovanje pri delu komisije za ocenjevanje škod.
19. člen
Za nadzor lovišča in varstvo divjadi ima LD organizirano lovsko-čuvajsko službo, ki jo po pogodbi z LD opravlja lovski čuvaj. Lovski čuvaj je lahko samo oseba, ki ima opravljen izpit za lovskega čuvaja.
Lovski čuvaj ima službeni znak in izkaznico lovskega čuvaja. Kadar opravlja lovsko-čuvajsko službo mora lovski čuvaj nositi službeni znak in izkaznico ter ima položaj uradne osebe.
V posameznih revirjih sodelujejo pri delu lovskega čuvaja revirni vodje.
Pri opravljanju lovsko-čuvajske službe je lovski čuvaj pooblaščen za:
• legitimirati ali kako drugače ugotoviti identiteto vsakogar, ki lovi ali se mudi v lovišču s pripravami za lov ali z očitnim namenom, da bo lovil,
• začasno odvzeti priprave za lov ali lovski plen osebam, ki se mudijo v lovišču, pa nimajo pravice lova,
• nadzirati, kako lovski upravičenci spoštujejo veljavne predpise in druge sklepe LD o lovu,
• skladno z veljavnimi predpisi nadzirati ravnanje z lovskim orožjem;
• vodi Dnevnik lovsko čuvajske službe.
Poleg zgoraj navedenih pooblastil ima lovski čuvaj pravico in dolžnost da:
• skrbi za nadzor v lovišču,
• odkriva in preprečuje nedovoljeni lov,
• odkriva druge kršitve predpisov o lovu,
• sistematično zbira informacije o morebitnem krivolovu,
• zavaruje vse dokaze o krivolovu in kršitvah predpisov o lovu do prihoda organov, ki so pristojni za odkrivanje in pregon takšnih dejanj,
• prijavlja pristojnim organom kazniva dejanja in prekrške, ki so bili storjeni v lovišču,
• opravlja druge naloge iz pogodbe z LD.
Lovski čuvaj je za svoje delo pogodbeno odgovoren Upravnemu odboru LD.
20. člen
Kinologijo vodi kinološki referent, ki po potrebi predlaga še dva člana, ki ju potrdi Upravni odbor LD.
Kinološki referent organizira in vodi vse aktivnosti in naloge s področja kinologije v LD.
Najpomembnejše naloge kinološkega referenta so:
• priprava predloga letnega in petletnega načrta za ohranitev in razvoj kinologije v LD,
• priprava predloga načrta kinoloških aktivnosti in prireditev v LD,
• strokovna pomoč in svetovanje pri nabavi, vzreji in šolanju lovskih psov,
• vodenje vseh predpisanih evidenc o kinologiji v LD,
• organiziranje kinoloških prireditev v LD,
• obveščanje vodnikov lovskih psov in drugih zainteresiranih lovcev o kinoloških prireditvah,
• organiziranje zaščite in cepljenja psov pri izvajanju lovov,
• opravljanje drugih nalog na področju kinologije po nalogu Upravnega odbora LD.
21. člen
PREGLEDNIK DIVJAČINE – USPOSOBLJENE OSEBE
Na predlog gospodarja LD imenuje Upravni odbor usposobljene preglednike uplenjene divjadi, ki so ustrezno usposobljeni v skladu z zakonodajo.
Pregled divjadi spada v področje dela gospodarja LD, zato mora ta delati skladno z njegovimi navodili.
Najpomembnejše naloge preglednika divjadi so:
• skrb za sanitarno neoporečnost zbiralnice divjadi,
• prevzem vse divjadi parkljarjev,
• pregled prevzete divjadi glede ustreznosti oddaje odkupovalcu in opozarjanje uplenitelja v primeru priprave divjadi,
• izdajanje potrdil o zdravstvenem stanju prevzete divjadi,
• vodenje evidence o prevzeti divjadi z vsemi dogovorjenimi podatki,
• opravljanje ostalih nalog po na vodilih gospodarja LD.
22. člen
UPRAVNIK LOVSKEGA DOMA
LD ima v lasti lovski dom in gospodarsko poslopje. Upravnik lovskega doma je član Upravnega odbora.
Osnovna naloga oskrbnika-upravnika je, da skrbi in odgovarja kot dober gospodar za lovski dom. Skrbi za vso premoženje in organizira vse dejavnosti v objektu ter pri tem odgovarja za inventar, drugo opremo in material.
Naloga oskrbnika-upravnika je:
• pripravi predlog letnega vzdrževanja lovskega doma, gospodarskega poslopja ter predlog investicijskih vlaganj,
• organizira letno vzdrževanje in čiščenje lovskega doma, gospodarskega poslopja vključno z urejanjem okolice,
• skupaj z domskim svetom organizira nabavo hrane in pijače s postrežbo za prireditve, ki jih organizira LD,
• vodi evidenco o opravljenem delu v lovskem domu in pri lovskem domu,
• po vsaki uporabi lovskega doma ugotavlja stanje inventarja,
• oddaja v najem oziroma uporabo prostore lovskega doma članom in drugim zainteresiranim,
• odgovarja za čistočo in za notranji red ter disciplino v lovskem domu,
• opravlja druge naloge po sklepu Upravnega odbora LD.
23. člen
Program lovskega strelstva spada med pomembne in stalne naloge izobraževanja ter usposabljanja članov LD.
Letni program je razdeljen na dva dela in sicer:
• obvezni preizkus pušk risanic,
• tekmovalni program.
Predpogoj za uveljavljanje pravice do izvajanja lova v posameznem letu je uspešno opravljen preizkus strelskih sposobnosti člana in preizkus pušk z risano cevjo.
Uspešno opravljen preizkus velja eno leto in mora biti opravljen pred komisijo v LD Rače.
Tekmovalni program lovskega strelstva je namenjen vsem članom LD, najboljši strelci pa postanejo člani tekmovalne ekipe LD.
Sredstva za udeležbo tekmovalne ekipe na lovsko – strelskih tekmovanjih zagotavlja LD v naprej planiranih finančnih sredstvih.
24. člen
Strelska komisija LD organizira obvezni preizkus – nastrelitev risanic pred začetkom lova na visoko divjad.
25. člen
Vsak član je opravičen do največ dveh preizkusov orožja, datum preizkusa je določen z gospodarskim načrtom.
Izjemoma se organizira dodatno opravljanje preizkusa za tiste člane, ki se zaradi objektivnih razlogov niso mogli udeležiti prvih dveh preizkusov (bolezen, ali druga opravičena zadržanost, popravilo orožja pri puškarju s predložitvijo računa, ...).
Do dodatnega preizkusa pred strelsko komisijo je opravičen tudi član, ki je kupil novo orožje ali je na orožje, ki ga je že imel v posesti, dal montirati optično napravo.
Prav tako je do dodatnega preizkusa opravičen tudi član, ki je v obdobju po opravljenem preizkusu zgrešil s strelom na divjad več kot trikrat zaporedoma. O udeležbi na preizkusu in doseženih rezultatih je strelska komisija dolžna voditi predpisano evidenco, ki se hrani najmanj eno leto.
Vsak uspešno opravljen preizkus za posamezno orožje se z vpisom rezultatov in podatkov o orožju vpiše v evidenčni kartonček o opravljenem preizkusu.
Člani, ki nameravajo loviti divje prašiče s krogelnimi izstrelki za gladko cev, morajo vsako leto najpozneje do 1. maja pristreliti vse puške z gladko cevjo, ki jih bodo uporabljali pri lovu s krogelnimi izstrelki za gladko cev. Puške pristrelijo s streljanjem v tarčo merjasca v naravni velikosti na razdalji 50 m. Pri pristrelitvi je dovoljen poljuben položaj telesa, čas streljanja ni omejen in dovoljena je uporaba naslona.
Vsak lovec lahko strelja trikrat, mora pa dvakrat zadeti v kroge premera 366 mm.
26. člen
Letni preizkus pušk z risano cevjo se opravlja z naslona na razdalji 100 m in predpisano tarčo srnjaka s tremi zaporednimi streli. Lovci starejši od 60 let opravljajo preizkus na razdalji 70 m, prav tako se strelja na 70 m s puškami brez optične naprave.
Vsak lovec strelja trikrat v kroge premera 15,4 cm brez vmesnega gledanja, kam je zadel. Za uspešno opravljen preizkus se šteje, če je član dosegel vsaj dva zadetka v krogu označene tarče.
Lovec, ki v preteklih dveh zaporednih letih ne opravi predpisanega števila obveznih delovnih ur, nima pravice izvajati letnega preizkusa pušk v LD.
Naboje za vsakoletno prireditev in opravljanje preizkusa pušk z risano cevjo zagotovi na lastne stroške vsak član sam.
Lov v lovišču LD se izvaja na osnovi letnega načrta odvzema divjadi in skladno z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter odločbami internih aktov. Vsi lovci, ki izvajajo lov v lovišču LD, so dolžni upoštevati sklepe, ki jih je sprejel Upravni odbor LD ali Občni zbor.
V lovišču LD lahko lovijo člani LD. Lovski gostje iz pobratene LD ter drugi povabljeni lovski gostje pa lovijo v obsegu, ki ga sprejme UO in je določen v gospodarskem načrtu, vendar pa v spremstvu domačih lovcev.
28. člen
V lovišču LD se lahko izvajajo naslednji načini lova:
• posamični lov, to je lov na čakanje, zalaz in na klic,
• skupni lov; to je lov na pogon,
• skupinski lov; to je lov na prelet race mlakarice in vse vrste predatorjev.
29. člen
Pravico do lova na visoko divjad, srnjad imajo tisti člani LD, ki
• so uspešno opravili preizkus orožja za tekoče lovno sezono s katerim lovijo,
• so v pretekli sezoni iz plana gojitvenih del opravili najmanj 30 ur dela v lovišču in 20 ur društvene dejavnosti,
• so se v tekoči lovni sezoni udeležili najmanj treh skupnih lovov na lisico, pripravniki pa štirih skupnih lovov,
• v pretekli lovni sezoni niso izvršili nepravilnega odstrela velike divjadi, ki ima za posledico prepoved lova, o kateri odloča UO LD,
• niso v disciplinskem postopku, kjer jim je bil izrečen suspenz, zaradi kršitev pri izvajanju lova na vse vrste divjadi
• nimajo izrečene prepovedi lova s strani disciplinske komisije.
30. člen
Dolžnost vsakega člana LD je, da o izvršenem strelu iz lovskega orožja in uplenitvi divjadi v lovišču takoj obvesti revirnega vodjo tistega revirja, v katerem je streljal. V primeru odsotnosti revirnega vodje pa o tem obvesti gospodarja LD.
31. člen
Član, ki je zastrelil veliko divjad, mora to nemudoma javiti revirnemu vodji ali v njegovi odsotnosti gospodarju LD ter storiti vse, da najde to divjad, pri čemer je potrebno obvezno uporabljati preizkušenega lovskega psa krvosledca. V primeru, da pride do zastrela takšne divjadi na skupnem lovu, mora lovovodja oz. vodja lova organizirati iskanje zastreljene divjadi.
32. člen
Uplenjena, odlovljena, pokončana ali poginula divjad v lovišču ter vse trofeje pripadajo LD.
Lastninska pravica na divjadi se lahko pridobi le s plačilom kupnine po ceniku za meso divjadi, ki ga za tekoče leto sprejme Upravni odbor LD.
Trofeja uplenjene divjadi, ki jo upleni član LD na posamičnem ali skupnem lovu skladno s planom LD in pridobljeno pravico do lova iz 29. člena poslovnika, pripada uplenitelju brezplačno.
Trofejo uplenjene divjadi lahko izjemoma brez plačila pridobi tudi povabljeni lovski gost za opravljeno delo za LD ali ob zamenjavi odstrela s članom naše LD.
Pridobitev trofeje v ostalih primerih je dopustna le proti plačilu nadomestila za vstop v lovišče in zneska za trofejo posamezne vrste divjadi. Cenik za vstop v lovišče in cenik za trofeje posamezne vrste divjadi sprejme Upravni odbor LD.
Ne glede na določilo 3. in 4. Odstavka tega člena uplenitelj ne more pridobiti trofeje, če je bil odstrel divjadi izvršen v nasprotju z veljavnimi predpisi, veljavnim letnim načrtom odvzema divjadi, oziroma v nasprotju z danimi navodili vodje lova pred začetkom lova.
33. člen
Upravni odbor lahko v primerih, ko bi bila zaradi omejitev po določilih tega poslovnika ogrožena realizacija letnega načrta odvzema divjadi, začasno spremeni pogoje lova in odvzema divjadi, o čemer nemudoma pisno seznani vse člane LD.
34. člen
Lovski gost je oseba, ki nima veljavne lovske izkaznice za lovišče, v katerem lovi.
Lovske goste in člane pobratene LD se lahko vabi na posamične ali skupinske love.
Na posamičen lov se lovski gost vabi na podlagi predhodno izdane napotnice za lov posamezne vrste in kategorije divjadi, ki jo izda gospodar oziroma njegov pomočnik. Na posamičnem lovu lahko lovski gost lovi z ustrezno preizkušenim lovskim orožjem in ustreznimi naboji samo ob spremstvu člana LD, ki ga za vodenje gosta določi Upravni odbor LD ali pa ga vodi tisti lovec, ki mu je odstopil odstrel srnjadi.
Vsak član LD lahko povabi na skupne love svoje lovske tovariše iz drugih LD. O povabljenih gostih mora član - gostitelj pred pričetkom skupnega lova obvestiti vodjo lova.
Lovski gost lovi na posamičnem in skupnem lovu na račun člana gostitelja, ki disciplinsko odgovarja in nosi vse posledice za nepravilen odstrel divjadi s strani lovskega gosta. Za morebitne druge posledice in nastalo materialno škodo odgovarja lovec, ki je streljal.
35. člen
Član LD lahko odstopi pravico odstrela » srnjaka 2+« lovskemu tovarišu iz druge LD le v okviru letnega načrta odvzema. Kdor ne opravi pristrela puške nima pravice odstopiti srnjaka gostu ali drugemu lovcu.
36. člen
Pravico izvajanja posamičnega lova – samostojnega lova imajo vsi člani, ki imajo veljaven lovski izpit in izpolnjujejo pogoje iz 29. člena tega poslovnika.
Pri izvajanju posamičnega lova so vsi člani in lovski gostje dolžni loviti lovsko pravično ter pri tem dosledno spoštovati Etični kodeks slovenskih lovcev.
Vsak član je pred posamičnim lovom dolžan preveriti, ali je v tistem delu lovišča, kjer želi loviti, še dovoljen lov glede na veljaven letni načrt odvzema divjadi, in to tako za vrsto kot kategorijo divjadi.
Pregled načrta in realizacija odvzema divjadi je prikazan na oglasni deski v lovskem domu, za kar je odgovoren gospodar in njegov pomočnik.
37. člen
Skupni lovi so razne oblike pogonskih lovov, predvsem na malo poljsko divjad in sestavljajo eden ali več pogonov.
LD organizira v svojem lovišču skupne love. Program skupnih lovov sprejme na predlog gospodarsko gojitvene komisije Upravni odbor LD najkasneje v mesecu septembru. Letno je skupnih lovov na malo divjad najmanj deset ter najmanj pet skupnih lovov na lisico. V to ni štet gozdarski lov, lov na raco mlakarico.
Program skupnih lovov mora biti sestavljen tako, da se predvidi za vsak revir lovišča največ dva skupna lova v koledarskem letu. Skupni lovi se v LD praviloma organizirajo ob nedeljah in le izjemoma v sobotah in na dan državnega praznika.
38. člen
Vse skupne love vodi vodja lova s svojimi pomočniki. Vsi morajo imeti opravljen izpit za lovovodje in izvajanje lova.
39. člen
Skupinski lov, so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj trije lovci. (lov na prelet rac, lov predatorjev. Tudi za te love sprejme program Upravni odbor LD. Udeležujejo se jih člani LD in tudi lovski gostje. Skupni lov vodi vodja lova, ki je praviloma področni revirni vodja.
Neplanirani skupni lovi potekajo ob soglasju UO LD in gospodarja LD. Če na takem lovu ne sodeluje področni revirni vodja, določijo prisotni lovci izmed udeležencev tega lova vodjo lova, ki je lovec z največ izkušnjami.
Dokler vodja lova, ki je odgovoren za organizacijo lova ni določen, skupni lov ni dovoljen.
Vodja lova je dolžan o poteku skupnega lova in o odvzeti divjadi poročati gospodarju. Vodja lova izpolni obrazec o lovskem gostu in obrazec lova.
40. člen
Zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev skupnega lova, morajo biti vsi sodelujoči na lovu opremljeni s signalno opremo. Članu ali lovskemu gostu, ki nima takšnega traku, mora lovovodja prepovedati udeležbo na lovu.
Vsi udeleženci skupnih lovov so se dolžni ravnati po navodilih lovovodje in njegovih pomočnikov. Pri tem je strogo prepovedano samovoljno menjati, spreminjati ali zapuščati stojišče, dokler lovcev na stojiščih ne odpokličejo lovovodja ali njegovi pomočniki.
Nihče ne sme oditi s skupnega lova brez vednosti lovovodje in nihče se ne sme vključiti v skupni lov v času trajanja pogona. Navedene kršitve so podlaga za uvedbo disciplinskega postopka.
41. člen
Pred začetkom lova morajo biti puške odprte in izpraznjene, prav tako ob prihodu na zborno mesto ali mesto počitka in ob zaključku lova. Lovci nosijo izpraznjene puške na levem ramenu, s cevjo obrnjeno navzgor ali v tla.
Puške se na skupnem lovu lahko napolni z naboji šele na znak lovovodje in ob prihodu na stojišče. Napolnjena lovska puška mora biti obvezno zavarovana z varovalko, ki jo lahko lovec sprosti šele neposredno pred strelom. Pred strelom mora udeleženec lova natančno vedeti in videti v kaj bo streljal.
42. člen
Udeleženca skupnega lova ali skupinskega lova, ki ne spoštuje določil o nošenju signalne opreme, o čakanju na stojišču, ki ne spoštuje pravil o varnem prenašanju, nošenju, polnjenju in uporabi orožja, lovovodja oz. vodja lova nemudoma odstrani z lova in poda Upravnemu odboru pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zoper kršitelja.
LOV SRNJADI
43. člen
Lov na srnjad se praviloma izvaja le na posamičnih lovih.
Vsak član, ki ima pravico lova srnjadi lahko, skladno z določili veljavnega letnega načrta odvzema srnjadi, lovi srnjad kategorije mladič obeh spolov, mladice in srna vse do izvršitve plana.
Člani lahko pravico do odstrela trofejnih srnjakov 2+ izvršujejo vsako lovsko leto od 1.6. dalje, vse do izvršitve plana odstrela trofejnih 2+ srnjakov. Do 1.8. je lahko odstreljenih največ 2/3 planiranih trofejnih 2+ srnjakov. V kolikor plan odstrela trofejnih srnjakov 2+ do 1.9. tekočega lovskega leta ni izvršen, se odstrel trofejnih srnjakov številčno po posameznem lovcu sprosti vse do izvršitve plana odstrela. Vsak član, ki izpolnjuje pogoje iz 29. člena lahko po 1.9. izvršuje tak odstrel, razen članov, ki niso v preteklem letu pokrili odstrela trofejnega srnjaka 2+ z najmanj dvema kosoma mulaste divjadi (mladič obeh spolov, mladica ali srna).
Pravico do odstrela največ enega trofejnega srnjaka starost 2+ pridobi član LD vsako leto, če UO ne sklene drugače, ki:
• so uspešno opravili preizkus orožja za tekoče lovno sezono s katerim lovijo,
• so v pretekli sezoni iz plana gojitvenih del opravili najmanj 30 ur dela v lovišču in najmanj 20 ur dela v društveni dejavnosti,
• so se v tekoči lovni sezoni udeležili najmanj treh (3) skupnih lovov na lisico, pripravniki pa štirih (4) skupnih lovov,
• v preteklih lovni sezoni niso izvršili nepravilnega odstrela velike divjadi, ki ima za posledico prepoved lova, o kateri odloča UO LD,
• če nimajo izrečene prepovedi lova s strani disciplinske komisije,
• če je najmanj eno leto član LD z opravljenim lovskim izpitom,
• če je predhodno z odstrelom najmanj dveh (2) srnjadi (mladič obeh spolov, mladica ali srna) že pokril zadnji odstrel srnjaka 2+,
• ima lovsko dovolilnico in napotnico
• niso v disciplinskem postopku, kjer jim je bil izrečen suspenz, zaradi kršitev pri izvajanju lova na vse vrste divjadi
Izjemoma je iz dobe čakanja izvzet odstrel trofejnega srnjaka 2+ na osnovi posebne nagrade članu LD s strani UO.
V varovano kategorijo srn spadajo vodeče srne (mlečne srne v obdobju do konca oktobra, če ni predhodno odstreljen mladič).
44. člen
RAVNANJE PO UPLENITVI DIVJADI
Uplenitelj je dolžan takoj po odstrelitvi srnjad oddati v hladilnico ter poskrbeti, da preglednik opravi pregled.
Vso uplenjeno veliko divjad mora v zbiralnici LD prevzeti preglednik in stehtati na ½ kg točno in izdati ustrezno potrdilo o zdravstvenem stanju. Stroške pregleda trihine nosi uplenitelj oz. tisti, ki divjačino odkupi.
Uplenitelj je dolžan dostaviti pregledniku poleg trupa kompletne divjadi (z glavo in nogami) tudi drobovino, to je pljuča, jetra in srce, vranico ter ledvice. Pri divjih prašičih k temu sodi tudi del prepone.
Član, ki je uplenil divjad in je s strelnimi poškodbami povzročil, da je divjačina izgubila na kvaliteti in ni primerna za odkup, je dolžan divjačino odkupiti sam po ceni, ki jo določi UO LD. O neprimernosti za oddajo v odkup odloča preglednik z gospodarjem LD.
45. člen
RAVNANJE S TROFEJAMI
Uplenitelji trofejne divjadi so dolžni trofeje in leve čeljusti divjadi pravilno pripraviti, očistiti in obeliti. UO določi datum, do katerega mora uplenitelj trofeje in čeljusti divjadi dostaviti komisiji v ocenitev.
Komisija za ocenjevanje trofej je dolžna zavrniti trofejo in čeljust, ki ni ustrezno pripravljena, očiščena in obeljena.
Član, ki je oddal trofejo v delo preparatorju, jo mora takoj po prevzemu dostaviti komisiji na ocenitev.
46. člen
LOV MALE DIVJADI IN ZVERI
Lov na malo divjad in male zveri lahko skladno z veljavnim letnim načrtom, izvajajo vsi člani LD pod enakimi pogoji in neomejeno do realizacije načrta za lovišče.
LD posebej stimulira zlasti odstrel lisic, kun in sivih vran.
LOVSKA ETIKA
47. člen
Člani in LD sprejemajo ETIČNI KODEKS SLOVENSKIH LOVCEV, kot vodilo ter oporo lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje do:
- narave;
- divjadi in do drugih živali;
- do družbenega okolja;
- do lovskih tovarišev;
- in do lovskih psov.
48. člen
Člani LD potrjujejo načela po katerih se bodo ravnali v svojem življenju in dokler bodo imeli čast biti lovec s podpisom ZAPRISEGE SLOVENSKEGA LOVCA.
LOVSKI OBIČAJI
49. člen
Član LD je dolžan ohranjati in izvajati lovske običaje: zadnji grižljaj, upleniteljeva vejica, vejica divjadi, vejica za sporočila na lovu, polaganje uplenjene divjadi, pozdrav lovini, lovski znaki, nošenje plena, lovski krst, lovski ropot, lovska latinščina in lovski pogreb.
Izvajanje in ohranjanje lovskih običajev je del lovske etike.
Kultura lovca se jasno in javno pokaže tudi takrat, ko je udeležen na prireditvi, kjer se izvedejo lovski običaji, navade in šege. Za svoje ravnanje je odgovoren vsak sam, toda takrat kadar organizira lov ali prireditev LD, je za kulturno izvedbo lovskih običajev odgovorna LD oziroma lovovodja ali starešina.
50. člen
Lovska družina lahko letno nameni slovenskim in tujim lovskim gostom določeno število divjadi za odstrel. UO LD z letnim programom določi katera vrsta, kategorija in koliko divjadi ter po kakšni ceni se nameni za lovni turizem.
51. člen
Lovske goste, ki lovijo v okviru programa lovnega turizma vodijo na lovu tisti člani LD, ki jih določi UO in ki so pripravljeni prevzeti nalogo vodenja ter so za vodenje usposobljeni.
Člani, ki vodijo lovske goste, ne sodelujejo pri ocenjevanju trofej in pri obračunu. To opravi komisija za ocenjevanje trofej.
Komisija za ocenjevanje trofej opravlja svoje delo na osnovi Pravilnika LZS o ocenjevanju trofej ter cenika.
Lovskega gosta, ki ima posebne zasluge za delovanje LD, lahko UO LD izjemoma oprosti plačila trofeje.
52. člen
Izobraževanje članov je stalna naloga LD. Poleg nalog s področja lova in poznavanja divjadi, LD namenja pri izobraževanju posebno pozornost ekologiji in varovanju naravnega okolja.
LD uresničuje izobraževanje svojih članov z organizacijo predavanj, strokovnih posvetov in drugih prireditev. Izobraževanje je obvezno za vse člane LD.
53. člen
Član, ki sprejme sporočilo o povoženi, zastreljeni ali drugače poškodovani divjadi, je dolžan to divjad sam odstraniti, če to ni v njegovi moči pa mora takoj sporočiti gospodarju LD, revirnemu vodji ali tistemu članu LD, ki je odgovoren za odstranitev takšne divjadi.
54. člen
Ne glede na omejitve pri izvajanju lova, ki so določene s tem poslovnikom ali z zakonom, je vsak član LD dolžan izvesti izredni poseg v populacijo divjadi ob taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju, o čemer mora predhodno obvestiti gospodarja LD, ta pa lovskega inšpektorja.
Kadar se izvede izredni poseg v populacijo divjadi zaradi utemeljenega suma na bolezen pa mora gospodar LD o tem obvestiti tudi uradnega veterinarja.
55. člen
Izredni poseg se ne šteje med redno uplenjeno divjad, zato lovec, ki izvrši izredni poseg, isto vrsto divjadi nemoteno lovi naprej. Trofeja iz izrednega posega je last LD.
56. člen
Člani LD so se dolžni udeleževati sej organov LD na katere so vabljeni. V primeru opravičene zadržanosti morajo svojo odsotnost sporočiti tajniku ali starešini LD.
57. člen
Član je dolžan imeti pri izvajanju lova pri sebi lovsko izkaznico, orožni list in potrdilo o preizkusu orožja. Če ima član LD na lovu lovskega psa, mora imeti pri sebi potrdilo o opravljenem PNZ.
58. člen
UO LD je dolžan zavarovati:
• svoje člane za primer škode povzročene tretji osebi pri izvajanju lova;
• premoženje LD;
• lovske pse za primer škode povzročene tretji osebi.
59. člen
Ob zamenjavi organov LD po volitvah so posamezni funkcionarji dolžni predati vso dokumentacijo s poročilom novoizvoljenim funkcionarjem LD. Primopredaja se izvrši zapisniško. Predajo dokumentacije organizirata stari in novi tajnik LD.
60. člen
LD ima svoj prapor. Za nošenje prapora in njegovo hrambo UO LD imenuje praporščaka in njegovega namestnika brez mandatne dobe. O njuni zamenjavi odloča UO LD. Praporščak je dolžan skrbeti za prapor in ga častno nositi na lovskih in drugih prireditvah.
Prapor se uporablja tudi v primeru smrti člana LD. Pogreb člana LD vodi LD, v kolikor družinski član umrlega ne odločijo drugače. Lovski pogreb se opravi po ustaljenih lovskih običajih.
61. člen
Za nemoteno delovanje LD ima le-ta naslednje akte:
• Pravilnik o kinologiji;
• Pravilnik o Disciplinskem postopku;
• Pravilnik o finančno materialnem poslovanju;
• Pravilnik o notranji organiziranosti LD;
• Pravilnik o kandidacijskem postopku;
• Pravilnik o urnem vrednotenju del.
62. člen
Vsak član LD lahko praviloma opravlja eno funkcijo oz. zadolžitev.
63. člen
Z dnem sprejema tega poslovnika preneha veljati poslovnik, ki ga je LD sprejela 29. 4. 2011.
Rače, 11. 4. 2015
Starešina:
Sebastijan Soršak
|